Zgrabljalniki imajo prav posebno nalogo. Njihova naloga je, da kmetu zgrabijo skupaj in obrnejo pokošeno seno. Včasih so pokošeno seno obračali ročno. Kmetova družina ali njegovi delavci so se zbrali na travniku, kjer so najprej travo ročno pokosili s kosami, nato pa je bilo treba travo se ročno obrniti, šele ko se je seno posušilo so ga zgrabili. Vsaka kmetija si ni mogla privoščiti raznovrstnih strojev in tudi poznali jih niso. Delo so opravljali ročno, pri prevozu sena ali drugih kmetijskih pridelkov pa so si pomagali z konji, kravami ali volovi.

Zgrabljalniki posušeno seno zgradijo skupaj v dolge, ravne in ravno prav široke cevi, da jih nakladalka lahko pobere in ne pusti sena za sabo. V večini primerov pa malo se ročno pograbijo, če je kaj ostalo in vržemo v nakladalko. Načeloma kmet ne pusti tudi malo sena ne travniku. V nasprotnem primeru pa tudi ne bi bilo nič narobe, saj je to naravno gnojilo.

Kardani so povezava med traktorjem in katerekoli priključkom. Traktor brez delovnih strojev je zgolj vozilo. 

Kardani kmetu omogočajo, da si lahko na traktor priključi kateri koli kmetijski stroj. Naj si bo to nakladalka, razni vozovi, obračalniki, zgrabljalniki, pajki, sejalec krompirja, razni gozdarski stroji, plugi za pluženje snega, oralci, in še bi lahko naštevali. 

Kardani so se skozi leta tehnološko izpopolnili. 

Kardani so bili leta nazaj živo rumene barve in so spominjali na pasjo kost. To se še vedno ni spremenilo. Vendar so proizvajalci kardanov na trg spustili tudi nove manjše kardane, narejene popolnoma iz kovine, in ravno tako barve kovine. Taki kardani so z prostim očesom neopazni, razen če le nismo strokovnjak ali poznavalec kmetijskih strojev in pripomočkov. 

Vendar, ko uporabnik traktorja kupi kardan, to ni dovolj. Traktorist potrebuje tudi zaščitno kapo, ki kardan varuje pred poškodbami. Traktorist ne sme pozabiti na kardanske križe, nastavke za kardan, cevi, zatiče, sklopke in vilice.